fbpx

ZAČUTITE CELJSKE

Danes mesto Celje, brez Celjskih nekoč, ne bi bilo enako. Obiščite kraje, kjer najlažje začutite njihov duh in moč.

Brez preteklosti ni sedanjosti.

Tri desetletja na slovenskem grbu in zastavi sijejo tri šest-krake zlate zvezde na modri podlagi. Njihov dom je moje mesto, Celje. Stopim v zgodovino. Zaprem oči in se prepustim občutkom ob pogledu na bogato zapuščino.

Danes, tu in sedaj.

Več kot pol stoletja je minilo od vladanja zadnjega Celjskega kneza. Sledi in spomini so ostali. Tema, ki polni knjige, zaposluje strokovnjake, v mesto pripelje mnoge obiskovalce.

Lahko obiskovalec mojega »knežjega mesta« res začuti njihov duh še danes?

Pogled na Stari grad Celje
Savinja tiho teče

Navdihujoča in hkrati tragična je zgodba rodbine, ki ima svoje korenine na robu Savinjske doline, na gradu Žovnek. Svobodni gospodje Žovneški si svoj prvi dom postavijo v prvi polovici 12. stoletja. Ostanki gradu so vidni in dostopni še danes. S svojo vztrajnostjo in premišljenimi porokami širijo posesti in večajo svoj ugled. V prvi polovici 14. stoletja uspejo pridobiti podedovane posesti v porečju Savinje in Stari grad v Celju.

Danes obiskovalec Celja mimo duha slavnih visokorodnih prebivalcev ne more. Kamorkoli ga pelje korak po mestu, se mu na hribu kažejo obrisi mogočnega Gornjega gradu v Celju ali Starega gradu Celje. Friderik I. Žovneški, ki svojo družino pripelje v takrat že znano trško naselje, grajsko poslopje na vzpetini nad trgom temeljito preuredi. Preimenuje se iz Žovneških v Celjske gospode.

Rodijo se Celjski.

Stari grad Celje je danes priljubljena izletniška točka obiskovalcev od blizu in daleč. Odprt je vse dni v letu, a najživahnejši so prav vikendi od pomladi do jeseni, ko na dvorišču gradu poteka priredite Živa zgodovina.

Glasba, žvenket orožja, dim iz kotla ob zgodbah o ljubezni, slavi in bojih. Mogočni zidovi ne govorijo, a v sebi nosijo veliko skrivnosti. Nekaj le teh je zapisanih v Celjski kroniki, mnoge se prenašajo iz roda v rod med domačini. Le ugibamo lahko, kaj bi bilo, če bi…

Prvi Celjan, Friderik I. Žovneški, že misli na svoj poslednji dan in v minoritskem samostanu in njegovi cerkvi, ki sta že delovala, uredi grobnico. Marijina cerkev stoji danes sredi mesta, brez samostana in z mnogimi preureditvami zaradi reform, požarov in eksplozij. Čas je bil neprizanesljiv. Dolga stoletja hrani posmrtne ostanke Celjskih. Danes je ohranjenih 18 lobanj naših najbolj slavnih prednikov, ki niso več v cerkvi. Na ogled so v Pokrajinskem muzeju Celje.

Zvonik Marijine cekrve
Table na vodnem stolpu

Staro mestno jedro je en sam velik muzej, le po pravih poteh se mora obiskovalec podati, na široko odpreti uči in se prepustiti svojim čutom. Obrambni stolpi srednjeveškega obzidja danes ne služijo več svojemu prvotnemu namenu, a so nekateri še vedno tu. Kot čuvaji. Eni prazni, drugi z novo vsebino, kot je gledališče in restavracija, muzej.

Vedno, ko stopim k vodnemu stolpu, si živo predstavljam umazano, deročo, razlito Savinjo in razdejanje v mestu, ki ga je moč vode pustila za sabo. Jih je bilo zelo strah? Kako so se borili proti njej? Kdo ve, koliko jih je odnesla nemočne s sabo proti Savi… Koliko solz je povzročila?

Utrip na blatnih ulicah je bil najživahnejši na mestnem trgu. Tam, kjer je pri nas še danes Glavni trg. Oblika trga se kaj dosti sploh ni spremenila. Je naš korak danes hitrejši, počasnejši? Namenjen je bil vsakdanjemu in poslovnemu življenju. Preproste, v večini lesene, delno kamnite hiše. Skrb za varnost je bila vedno na prvem mestu. Požari niso prizanašali, ko so enkrat stopili iz peči. Nov strah in nova skrb.

Radoveden obiskovalec mora vstopiti v Knežji dvor. Stalna razstava ob slikah, ohranjenih listinah in zgodbah prikaže čas Celjskih, svobodnih gospodov, kasneje grofov in nazadnje knezov

Grajski zidovi že na prvi pogled delujejo hladneje, pot na hrib je strma in trg je oddaljen. Spodnji grad ali današnji Knežji dvor je njegovo nasprotje. Nudil je domačnost Hermanu II., najslavnejšemu Celjanu, vsem njegovim otrokom. Od tod je najmlajša hči Barbara v rosnih najstniških letih odšla, postala trojna kraljica in vladala ob svojem soprogu.

Prihaja čas prazničnih luči in ulice ter trgi bodo zasvetili na prav poseben način. Ni lepšega trenutka, da začutite Celjske.

Obnovljen Knežji dvor

RAJŽA PO CELJU - Kaj je to?

Družinska rajža je z zgodbami in opisi pripravljena pot po mestnih ulicah starega dela Celja. S svojimi najbližjimi se podate po zvečer osvetljenih trgih in zakotnih temnih ulicah.

Začutite čas temnega srednjega veka. Začutite čas, ko so v mestu živeli grofje Celjski, najpomembnejša plemiška rodbina na naših tleh. Med rajžo je čas za druženje družinskih članov ali prijateljev.

Celje z obzidjem

RAJŽA PO CELJU - Komu je namenjena?

Rajža je namenjen družinam z otroki od 8 let naprej.
Rajža je namenjen prijateljem, ki imate radi druženje in skok v preteklost.
Rajža je prav tako namenjen tebi, ki rad raziskuješ Slovenijo in rad spoznavaš preteklost.
Rajža je namenjen vsem, ki si želite sprehod skozi preteklost srednjega veka, na zraku, po ulicah zgodovinskega mesta.

RAJŽA PO CELJU - Koliko časa potrebujemo?

Pot po mestu je speljana krožno, v osnovni – krajši verziji brez vstopnin v muzeje. Odločite se lahko med krajšo in daljšo različico rajže.

Če se na poti pretirano ne zadržujete (kar močno odsvetujemo), jo boste opravili v slabi uri. Ker je namenjena druženju, dobri volji, učenju na poti in uživanju ter občudovanju, priporočamo, da se vam ne mudi.

Ko v potep vključimo še občudovanje praznično okrašenih trgov, slikanje za družinski album in vstop v cerkev, boste na cilj prišli v uri in pol do dveh urah.

Daljša različiva vključuje vstop v Pokrajinski muzej v Celju – dobra ura časa za obisk.

Stara grofija, hodnik

RAJŽA PO CELJU - Kako deluje?

Navdušili ste se nad rajžo.

Izberite dan – datum in uro ter želen paket: »Rajža z lanterno« ali “Dnevna rajža”:
Izpolnite prijavo in naročite svojo culo.

Na začetni točki v Celju (pri meni, na Gledališkem trgu 3), prejmete culo in v njej vse potrebno za na pot.

Vse pripomočke v culi obdržite. Zagotovo vam bodo še kdaj prišli prav.

Kot so se popotniki nekoč, se podate na skrivnostno pot.

Napisana navodila vas pripeljejo do Ljubljanskih vrat, nekdanje mitnice, vstop v mesto iz ljubljanske strani. Tu se skok v preteklost začne. Poiščete to točko, natančno to. In na vzidani plošči razberete letnico… Pozor, srednjeveške številke niso kot naše danes.

Grb Celjskih

Trg celjskih knezov nas izstreli v čas vladanja slavnih plemičev v mestu ob Savinji. Zaprite oči in ob sebi pozdravite Hermana II., sina Friderika II. in hči Barbaro.

Najmogočnejša stavba v mestu od bogate zapuščine Celjskih knezov je Knežji dvor. Na mestu, kjer je že stal obrambni stolp, so si zgradili svojo udobno rezidenco. Poimenovali so ga spodnji grad. Za razliko od gornjega, na hribu nad trgom, kjer so prej živeli, pravo razkošje. Danes smo z udobjem razvajeni, mnoge naprave nam lajšajo vsakdanje življenje. Kaj pa nekoč, ko ni bilo stikala in zadaj napeljane elektrike? Kako toplo je bilo ob hladni, s snegom bogati, zimi? Ali bi bilo boljše vprašanje, kako hladno je bilo v njihovem domu?

Kje so kurili, kako speljali toploto? Koliko ljudi je skrbela za udobje grofov v Knežjem dvoru? Uh, kar preveč vprašanj.

Bogato okrašena in opremljena je morala biti rezidenca. Ne malokrat je gostila imenitne goste iz Hrvaškega Zagorja, Zagreba, Slavonije, Bosne, Srbije, Ogrskih in Čeških dežel, Poljske, današnje Avstrije. In še od kod. Obiskovalci pišejo o slavnostnih pogostitvah in bogati opremi. Ne le po rezidenci, po celem Celju je moralo dišati.

Da je bil dvor dobro utrjen tako iz trške (kasneje mestne) strani, kot od zunaj, so povedali. Na obeh straneh sta ga obdajala vodna jarka. Legenda pravi, da je skrita povezava pod zemljo vodila do vrha na Gornji grad. Da je po tej povezavi bilo mogoče priti do zaklada Celjskih. Kdo ve, koliko je v teh legendah resnice?

Srednjeveške številke

Pot pelje naprej ob Savinjo, na okope, v stolnico… in na zadnje do Glavnega trga. Pravljična je decembra naša okrasitev.

Zaključite na trgu v središču mesta, ob »srednjeveški malici« v rokah.

(eliksir = v srednjem veku tekočina, s katero so poskušali spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro; napitek, ki naj bi pivcu podaril večno življenje ali večno mladost).

V času Celjskih v naših krajih niso poznali krompirja, koruze in ne fižola. Ja kaj pa so potlej sploh jedli? Bolj imenitni so tudi bolj imenitno jedli. In grofje so bili imenitni. Prebivalci Celja so na mizi največkrat imeli žitarice, kruh, kislo zelje, nekaj mesa in rib, sir, zelenjavo in sadje. Začimbe so bile zanje razkošje. Sladili so največkrat z medom, zabelili s sirom.

Ali si predstavljate, da pri jedi niso poznali vilic, le žlico in nož. Obroki s, tako kot delo, bili razdeljeni glede na sončni vzhod in zahod.

RAJŽA PO CELJU - Katero rajžo izbrati?

RAJŽA Z LANTERNO
ali

POZNO-POPOLDANSKA RAJŽA

  • ker so zimski meseci pravšnji za raziskovanje domačih krajev, ki so blizu našega doma
  • ker se pozimi začne mračiti že kmalu po 16.00 uri in je sprehod ob naši poti skrivnostno zatemnjen in čarobno osvetljen
  • ker imamo po delovnem dnevu popoldan več časa kot čez dan
  • ker je nekaj krajša verzija in jo brez težav opravimo tudi na deloven dan
Januarska cena: 39 € Datum po predhodnem dogovoru
Redna cena na družino: 57 €

Družina 2 odrasla + 1 otrok ali druga kombinacija 3 oseb

dodatni otrok: 7 €

PAKET VKLJUČUJE:

  • cula z zvitki, ki vas vodijo skozi mesto
  • Celjevid za varno raziskovanje trgov in ulic
  • darilo za otroke
  • srednjeveški prigrizek
  • svetilka
Na Rajži po Celju

DNEVNA RAJŽA
ali

DAN ZA RAZISKOVANJE

  • ker vstopimo v Pokrajinski muzej, v Knežji dvor, v katerem so Celjski nekdaj živeli, danes pa so v njem našli svoj mir
  • ker je Celje zanimivo, da lahko večerni sprehod začnemo že čez dan in še kaj zanimivega doživimo
  • ker imamo vmes čas za kosilo
  • ker se lahko čez dan odpravimo na Stari grad Celje
  • ker je to daljša verzija in se z njeno pomočjo cel dan potepamo po knežjem mestu
Januarska cena: 47 € Datum po predhodnem dogovoru
Redna cena na družino: 67 €

Družina 2 odrasla + 1 otrok ali druga kombinacija 3 oseb

dodatni otrok: 7 €

PAKET VKLJUČUJE:

  • culo z zavitki, ki vas vodijo skozi mesto
  • Celjevid za varno raziskovanje ulic in trgov
  • darilo za otroke
  • vstopnico v Pokrajinski muzej (Knežji dvor in Stara grofija)
  • srednjeveški prigrizek
Vsebina cule


ŽELIMO REZERVIRATI RAJŽO PO CELJU

Ime in priimek
E-naslov
Število odraslih
Število otrok in starost
Prosim, vpišite željeni datum.
Izberite vrsto plačila.
Prosimo, da okvirno sporočite uro prihoda. Ker je v paketu Dnevna rajža vključen vstop v Pokrajinski muzej, je ura bolj zgodnja. V nedeljo in ponedeljek je muzej zaprt.
Čeprav je ideja, da med potjo pametnih naprav in novih tehnologij ne potrebujete, smo za Vas vedno dosegljivi na telefonu 031 633 455 - Urša.