Februar ali svečan – Svečnica je praznik luči – Blažev žegen
Nov teden – nove novice. Ta teden najbolj zaznamuje vstop v mesec februar ali svečan, kot so ga v preteklosti imenovali. Prebiram stare zapise in najdem še imena sečan, sičen, svečnik, süšec, mali mesec. Ime svečan mi prebudi iskanje povezav. Prva in najbolj pogosta je sveča. V živo si predstavljam: »Ledena sveča visi iz strehe. Sveča mu je dajala le bore malo svetlobe.«
Katera je prava? Katero so pred davnimi časi imeli v mislih, ko so mesecu dali ime? V toplem zavetju doma si iz parafina narejeno svečo prižgem le redko kdaj. Ker je zunaj hitro mrak, brez osvetlitve, ko hitim po vsakdanjih opravilih, ne morem brez luči. Pa je res sreča, da imamo elektriko. Si kdo danes zares lahko predstavlja življenje brez nje?
Kaj pa 600 let nazaj? Vse, res prav vse je izhajalo iz povezave z naravo. Letni časi so leto življenja razdelili na štiri velike dele. Pomlad, poletje, jesen in zima. Zdaj je čas zime. Dnevi so kratki, noči dolge. Zunaj je mraz, narava in z njo polja, travniki, gozdovi počivajo. Stoletja nazaj so se prebivalci, ne glede na njihovo moč v družbi in njihov status, morali prilagoditi naravi. Prav njihova povezanost z in iz narave so stara imena, ki jih na novo spoznavamo.
Za današnje ime meseca februarja so krivi Rimljani. Kot njihov zadnji mesec v letu, ko je bilo potrebno očiščenje pred vstopom v novo leto, nosi ime »fabre« – praznik očiščenja.
Druga sveča je ledena. Takšna, ki visi iz strehe, žleba, drevesa,… Kdo se jih še spomni in jih povezuje s februarjem? Temperature niso tako nizke in v mestu jih skoraj ne vidiš več.
Na dan 2. februarja, 40 dni po Božiču, je praznik luči. Praznik, ko v cerkvah blagoslavljajo sveče. S svečami je dan kasneje (3. februar) povezan praznik Sv. Blaža. Poznamo ga kot zavetnika čevljarjev, krojačev, tkalcev, zoper bolezni grla in vratu.
Ste že slišali za frazo »Blažev žegen«? Povezana je prav z dnem, ko goduje Sv. Blaž, z njegovim blagoslovom ali »žegnom«. Legenda pravi, da je čudežno ozdravil dečka, ki se mu je zataknila ribja kost v grlu. V slovarju slovenskih frazemo pišejo: “Biti blažev žegen pomeni biti nekoristen, neučinkovit in hkrati biti neškodljiv. Pomen naj bi sprva označeval nekoristno in neučinkovito zdravilo, danes pa se nanaša na vse, kar naj bi bilo nekoristno in neučinkovito na splošno.” V cerkvi na ta dan z dvema svečama blagoslovi zdravje grla.
Kakšno vreme nas čaka, pa pripovedujejo stari reki:
Če je na Blaževo oblačno, bo na Jurjevo privlačno.
Če je februarja pretoplo, bomo aprila za pečjo.
Če je svečnica topla, sneg prinaša, če je mrzla, ga pa odnaša.
