Zima ali pomlad – Vse ob svojem času – Prihaja pust in za njim post
Tudi vi občutite, da v deželo počasi prihaja pomlad? Dnevi so vsak dan daljši. Temperature vsak dan višje. Čeprav je na koledarju še vedno zima, je čutiti prihod pomladi. V četrtek, 24. februarja goduje Sv. Matija. Znan pregovor, ki je povezan s tem četrtkom pravi: »Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi.« Se nam obeta še mrzla zima? Čutim jo tudi sama, vsak dan bolj. Ne zimo, pomlad.
Ko je na dan Matije zunaj zmrzovalo, so se nadejali še 40 dni mraza. Stari ljudski pregovori so bili edino, na kar so se nekdaj lahko zanesli. Danes nas ob vseh modernih napravah vreme še vedno rado preseneti. Bo tudi letos spomladi tako?
Dolgi večeri so nekdaj bili, ko imamo v mislih nižje sloje prebivalstva, namenjeni notranjim, največkrat ročnim opravilom. Med nižje sloje takratnega prebivalstva sodijo kmetje, tržani, meščani, obrtniki in tudi tlačani. Izdelovali so uporabne predmete iz lesa ali gline, slame… Izdelovanje zobotrebcev ali luščenje fižola, orehov. Vsega, kar je bilo še pri hiši od lanskega leta. Če je še kaj ostalo! Člani družine, največkrat vsaj tri generacije skupaj, so se za veliko skupno mizo lotile domačih opravil.
Ob skupnem delu je pogovor tekel o zgodbah iz svetega pisma. Skupaj so prepevali in si pripovedovali zgodbe. Tako jim je čas hitreje minil ob enoličnem in velikokrat dolgočasnem delu. V delo so uvajali vse, od najmlajših naprej. Zunanja dela se še niso začela. V gozdu so možje večino opravil že opravili skozi dolgo zimo ali za to izkoristili dan.
Konec februarja ali kasneje, odvisno od praznika velike noči, so postali šaljivi. Kot mi v tem tednu, ko zapisujem te novice. Sv. Matija je padel ravno na dan debelega ali tolstega četrtka. Danes je dovoljena bogata hrana, ki bo že v nekaj dneh, zaradi posta prepovedana. Zagotovo je bil čas pustovanja poznan že v srednjem veku. Že Rimljani so praznovali prihod novega leta in se ob tem našemili. Vse staro so pustili za sabo, novega so se veselili. V srednjem veku so praznik kristjani razširili po svetu, ko so se zabave prenesle na čas pred 40 dnevnim postom. Običaji so se spreminjali od kraja do kraja, a veselje in rajanje je ostalo. V naših krajih postane pust poznan nekaj stoletij kasneje.
Naša beseda »pust« in latinska ter mednarodna »karneval« imata isti pomen, to je »pustiti mesto«. Čas, ko se bomo po veselju in bogati hrani, začeli postiti. Italijanski izraz »carneleva« pomeni »pustiti mesto« ali »mesopust«. Ta zadnji izraz je zastarel in se ne uporablja več pri nas. Opisuje čas preden opustimo meso in se lotimo 40 dnevnega pusta.
Naj bo norčav, naj bo vesel in naj čim prej prinese pomlad, pust 2022 vendar!
