Zavetnik tesarjev in mizarjev – Razlog za sejem – Pomlad je tu
Slovenija je bogata z lesom. Stoletja dolgo so ga prebivalci uporabljali za izgradnjo svojih domov, za orodja, za vsakdanje predmete. Na dan Sv. Jožefa, 19. marca goduje, praznujejo vsi, ki so les obdelovali. Težaško in naporno delo je bilo to. In ga obdelujejo še danes, le da v večini strojno. Praznujejo tesarji in mizarji. Po zgodbi naj bi ta poklic opravljal tudi Jožef.
V Sloveniji je ime Jože ali Jožef še vedno med najpogostejšimi moškimi imeni. Najdemo ga na 7 in 8 mestu med vsemi. Jožica je 13 najpogostejše žensko ime, Jožefa na 29 mestu. V posavski in jugo-vzhodni Sloveniji ga najdemo na 1 mestu, žensko ime Jožefa je vodilno v pomurski regiji. Na drugi strani ta imena med mladimi najhitreje izginjajo.
Prav zaradi pogostosti imena pri nas, je dan veljal kot pomemben oseben in krajevni praznik. Vse do II. vojne na podeželju god ljudje praznujejo bolj svečano in pogosto, kot sam rojstni dan. Običajno so v cerkvah bile maše, zunaj cerkva pa sejmi.
S pomladnimi opravili na zemlji in okoli hiše so povezani pomladni Jožefovi sejmi. Pravico do njih so imeli ob cerkvah Sv. Jožefa. Ob tem še nekatera druga naselja. Priprava na delu zunaj je na sejem privedla mnoge ponudnike in obiskovalce. Tu so našli bogato izbiro orodij, opreme in vsega potrebnega za delo doma. V Sloveniji imamo še danes okoli 80 cerkva posvečenih Sv. Jožefu.
Zunaj vedno bolj diši po pomladi. Prva opravila, kot je obrezovanje drevja, čiščenje pod drevjem, čiščenje polj, so se ponekod že začela. Na Primorskem so prvi cvetovi že ugledali luč. Na Krasu so nekdaj prav na praznik Sv. Jožefa govorili »Sv. Jožef čevljarjem luč upihne«.
Kaj so nekdaj verjeli in govorili o vremenu na dan Sv. Jožefa:
Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen.
Če se na Jožefa vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi.
Če sušca prah okrog pometa, prav dobro letino obeta.
