Največji srednjeveški grad pri nas – Neudobno in hladno – Stari grad Celje
Iz tedna v teden se selimo v čas slavne družine Celjskih. Moje zgodbe (najdeš jih v zavihku Zgodbe) se dogajajo prav takrat. In prav tam. Na gradu! Na starem gradu v Celju. Na največjem srednjeveškem gradu v Sloveniji. Stari grad Celje danes, v 21. stoletju, privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleč. Pravim, da živi svoje drugo življenje. A kaj je sploh to grad?
Beseda grad (izhaja iz latinske besede castellum, ta izhaja iz besede castrum – dobro utrjen kraj) je ime za dobro utrjene zgradbe, ki so jih v srednjem veku postavljali v Evropi in na Bližnjem vzhodu. Znanstvena razlaga pravi, da je grad »utrjeno bivališče« plemiča ali gospoda. A o plemičih kraj drugič.
Grad ni palača, saj ta praviloma ni utrjena. In grad ni trdnjava, saj le to ni vedno zasedal plemič temveč vojska. Grad je utrjena zgradba, običajno postavljena na delno ali povsem naravno ali umetno zavarovano območje. Pomislim na skalno steno, na kateri stoji naš grad v Celju. In na slikovit Predjamski grad.
Že res, da so gradovi stari in posledično mnogi v slabem stanju, a so še kako pogosto prisotni pri nas. Mnogih sploh ni več ali le še kup kamenja. Ko jih obiskujem z družino ali gosti, se nam vedno znova poraja vprašanje: »Kako so tu nekdaj živeli?«.
Na gradu se je nekoč, ko je v njem in na njem bilo pravo življenje, veliko dogajalo. Skoraj toliko kot v trgu ali celo manjšem mestu. H gradu je običajno sodilo več stavb. Obzidje, ki je obdajalo notranje stavbe, je lahko bilo enojno ali dvojno. Če je bilo dvojno, je še dodatno varovalo glavno grajsko stavbo. Vmes ali na bolj izpostavljenih delih so stali obrambni stolpi. Okrogli, štirioglati ali še kakšne druge oblike. Pot, ki je vodila za obzidje, je bila zavarovana z dvižnimi vrati ali celo z dvižnim mostom. Pogosto je najmanj prepaden del obzidja zunaj obdajal jarek z vodo ali brez.
Na dvorišču za obzidjem in pred stanovanjskim delom so stale hiše grajskih uslužbencev in koče, kovačnica, hlevi za živali, krojaštvo… Veliko je bilo ljudi, ki so bili povezani z upravljanjem gradu in služenjem plemičem ali gospodi. Da o vojski ne govorimo.
Stanovanjski del gradu se imenuje palacij. Na gradu v Celju imamo še vedno dva: romanski in gotski palacij. Žal nista več ohranjena, kot sta nekdaj bila. Prezidan in obnovljen je starejši, romanski palacij. Že sam pogled v velike sobane nam postavi vprašanje: »Je bilo na gradu življenje udobno in toplo?«. Odgovor ima dva obraza – življenje na gradu je bilo glede na naše življenje danes težko in hladno, a glede na mnoge druge prebivalce tistega časa – ugodno in toplo.
Stoletja dolgo so ljudje gradili gradove. Kamen na kamen, dan za dnem. Gospodarji, lastniki so se menjali, a zidovi so ostali. V času, ko svoj dom postavimo v pičlih nekaj tednih ali mesecih, se zdi stoletja dolga gradnja kot znanstvena fantastika. Zanimivo je, da so se v Franciji v našem času lotili gradnje gradu na srednjeveški način. Več o zanimivem podvigu, si lahko ogledate na tej povezavi.
Bolje razumeti Celjske, pomeni – poznati njihov dom, ki stoji še danes. Na tleh njihovega gradu, ko zreš v daljavo, lahko res razumeš čas, ki ga ni več.
