Kdo komu odgovarja? – Kdo sedi na vrhu? – Kako priti više?
Vprašanjem ni videti konca. A če želimo res razumeti čas pred 600 in več leti, imamo na zastavljena vprašanja odgovore. Okoliščine so tiste, ki močno zaznamujejo svoj čas. Vedno znova se pri razlagi o naših Celjskih vračam k načinu življenja in slojem takratnih prebivalcev. Pri tem pokažem na piramido in razporeditev posameznih skupin ljudi znotraj piramide.
Prebivalci naših krajev pred 6 in več stoletji, so bili različni. Govorimo o družbenih slojih, ki so razporejeni od vrha do dna prikazane piramide. Med sabo si niso bili enaki. Razlikovali so se po pravicah, ki so jih imeli, po dolžnostih in obveznostih do drugih slojev, po načinu življenja.
Na dnu je številčni sloj kmetov, hlapcev in dekel. Tako v trgih in mestih, ki so začela nastajati, kot na podeželju in na gradovih so bili pomemben člen pri delu in pomoči višjim slojem prebivalstva. Pravic veliko niso imeli, služili so svojemu gospodarju. Preživljali so se z delom za višje sloje in svoje lastnine niso imeli.
V srednjem veku sčasoma nastajajo mesta, ki vedno bolj pridobivajo na pomenu. V trgih so živeli tržani, v mestu meščani. Ukvarjali so se z obrtjo in trgovino. Ti so že bili osebno svobodni, v naselju so imeli svoje hiše in premoženje. Za delo, ki so ga opravljali (pek, kovač, čevljar, krojač…) so morali višjim svojem plačevati davke. Tudi zanje so veljala stroga pravila delovanja.
Najbolj izobražena je bila duhovščina. V srednjeveškem življenju je cerkev imela pomembno vlogo. Mnogi med njimi so znali brati in pisati, kar med ostalimi prebivalci ni bilo pogosto.
Višje kot se pomikamo po piramidi, manjše so skupine. Nižje plemstvo so bili vitezi, baroni, vikonti… Nazivi, ki so si jih morali pridobiti ali so jih podedovali. Za višje plemstvo so opravljali različne vojaške ali druge službe. V zameno za delo so dobili v obdelavo zemljo. Na zemlji so za njih delali kmetije in tlačani.
Višje plemstvo pozna nazive kot so grof, markiz, vojvoda. Nižjemu plemstvu so dajali v najem zemljo, za vladarja nad njimi so opravljali vojaška in upravna dela.
Na najvišjem mestu sedi vladar (cesar, kralj), ki je lastnik vse zemlje. Višjim plemičem v zameno za vojaške in upravne službe dajejo v najem svojo zemljo. Prehajanje med posameznimi sloji je veljalo za višji del te piramide.
Vrnimo se k naši družini Celjskih gospodov – grofov – knezov. Ti so v času svojega vladanja prešli iz nižjega v višje plemstvo. Imeli so želje po vladarskem položaju. Tudi zato je njihova povezava z ostalimi plemiškimi družinami doma in čez meje bila pomembna. Spomnimo se na nesrečno ljubezensko zgodbo med Veroniko in Friderikom. Prav zaradi Veronikinega nižjega stanu je oče Herman zvezi nasprotoval in jo na koncu uničil.
