Moj otrok sanja, da postane kralj ali kraljica

So na našem gradu v Celju res živeli kralji in kraljice? – Grajsko dvorišče je lahko zanimivo igrišče – Skok v preteklost je zabaven

Mamica, kdaj si zadnjič poslušala svojega otroka, da je kralj, kraljica, vitez ali princesa?

Spominjam se neskončnega prebiranja zgodb o kraljih in kraljicah sinu. Prigod o življenju na gradu in o delih gradu. O obrambi pred napadi. Znova in znova in znova. Moj sin se jih ni naveličal.

Da je bila domišljija še bolj živa, smo občasno obiskali kakšnega od gradov doma ali na poti. Kot iz knjige je našteval dele gradu, iskali smo sledi nekdanjega življenja. Plezali na stolpe in z vrha občudovali dvorišča z lepimi razgledi.

Imam privilegij, da živimo v mestu, ki ima vse, da uresničim otroške sanje. Na hribu, nad mestom Celje, stoji Stari grad. Pogled nanj je mogočen. Od malega ga je sin občudoval. Spomnim se iskric v njegovih očeh, ko ga je prvič obiskal. In potem vedno znova.

Karton, papir, škarje in nekaj barve je bilo dovolj, da doma izdelamo nujno opremo. Fant je potreboval še meč, tu je na pomoč priskočil dedi. Pravi leseni meč, ki je še danes skrbno shranjen. Ščit s tremi zvezdami je dodal kasneje. In sanje so postajale resničnost…

Kot so resnični prebivalci našega gradu. Celjski. Najvplivnejša in največja plemiška družina na naših tleh. Hodili so po ulicah, kjer mene danes vodi pot. Ozirali so se za tokom reke Savinje, kot se za njim oziram danes sama. In zvezde so jim svetile vse dni, kot danes svetijo nam.

Združiti otroško igrivost in radovednost z domačim krajem, kaj lepšega. Skozi igro spoznati preteklost in bogato dediščino, dragoceno. Otroci prisluhnejo zgodbi o skritem zakladu, o napisu v Pečovniku. Ga bomo res kdaj našli?

Zavrtimo časovno uro stoletja nazaj, ko na dvorišču gradu teka 11 letni fantič, prihodnji grof, kasneje knez Friderik II. Takrat še ne ve, kakšna usoda ga v življenju čaka. Nadenemo si ogrinjala, v roke primemo meč in ščit in že smo v njegovem času…

Na Starem gradu Celje vrtimo čas nazaj. Poletni konci tednov so v znamenju »žive zgodovine« in vodenih sprehodov, kjer vodniki dodamo zgodb. Viteški tabor oživi in zadiši po odprtem ognju, od nekod se sliši meč. V doživetju sanje hitro postanejo resničnost.